BRANJE JE
ZNANJE
Zakaj brati?
Dobro razvita bralna zmožnost učenca je pomemben dejavnik njegove učne
uspešnosti. Razvijanju teh zmožnosti v šoli in doma namenjamo posebno
pozornost. To je pomembno še zlasti v prvem triletju, v katerem poteka pri
otrocih intenziven razvoj temeljnih bralnih zmožnosti. Cilj je, razviti
avtomatizirano tehniko branja ob ustreznem bralnem razumevanju ter kasneje, v
višjih razredih razviti bralno pismenost do stopnje funkcionalne pismenosti.
Pri
branju in opismenjevanju so pomembne štiri dejavnosti, skozi katere
komuniciramo z okoljem. Te dejavnosti so: govorjenje
in pisanje (sporočila tvorimo in oddajamo v okolje), ter poslušanje in branje (sporočila
sprejemamo). Pomembno je, da so pri razvijanju bralne pismenosti prisotne vse
štiri komunikacijske spretnosti.
Poslušanje in branje
Poslušanje
in branje sta med seboj močno povezani dejavnosti. Napredek pri eni se pogosto
pokaže tudi v napredku pri drugi. Prav zato je pomembno, da starši ne prenehajo
brati otroku takoj, ko začne sam dekodirati in povezovati črke, besede in
povedi. To je obdobje, ki nas nagovarja k temu, kaj lahko otrok stori sam in
kaj lahko doseže s pomočjo odraslih. Mlajši učenci dojemajo bralne vsebine v
celostni povezavi z njihovimi aktivnostmi v resničnem življenju. Vsebine vidijo
v slikah, zato je pomembno, da poteka proces učenja branja postopno, od
poslušanja branja, ko jim berejo odrasli, do samostojnega branja. Poleg
učiteljev imajo pomembno vlogo pri razvoju branja svojih otrok tudi starši.
Kaj brati?
Vsebine,
ki so otroku izkustveno blizu. V začetku so to pravljice in pesmi iz otroške
literature z veliko ilustracijami. Zelo primerna so besedila s slikopisi, kjer
je del besedila v slikah, del pa v tiskanem besedilu. Odrasel in otrok bereta
skupaj, odrasel prebere tiskano besedilo, otrok pa sliko. Kasneje otroke
zanimajo različna besedila, ko so: vabila, voščila, napisi na ustanovah, opozorila,
skratka vse, kar sreča v svojem okolju. Otrokova usmerjenost k učenju pa pritegne
tudi besedila, iz katerih pridobiva informacije; to so razni priročniki,
revije, internet.
Brati glasno ali tiho?
Prav
je oboje, glasno in tiho branje. Branje je zelo kompleksen proces, ki združuje
dekodiranje črk, besed, povedi, besedila. Prebrano mora bralec pretvoriti v
pomen ter naslednjo stopnjo - razumevanje. Pri glasnem branju je potrebno
prebrano vsebino še pretvarjati v izgovorjavo.
V zgodnjem obdobju, ali če imajo težave, otroci težko zmorejo vse
povezave, zato je običajno eden teh elementov izpuščen; pogosto je to
razumevanje. Ko otrok bere glasno, lažje spremljamo njegov napredek. Tiho
branje pa praviloma bolje pripomore k razumevanju in učenju.
Monika Fritz,
učiteljica razrednega pouka
